ThetaHealing je metoda, s katero je mogoče z lahkoto spreminjati življenje sebi in drugim. S pomočjo theta valovanja v možganih in s pomočjo energije, ki je ustvarila Vse, lahko hipno spreminjamo naše življenje. V treh dneh, kolikor traja začetni seminar, se bomo naučili reprogramirati našo podzavest, odstranjevati strahove, travme, negativna čustva, vzorce, potrebe, skrbi, opravljati vpoglede v telo in še veliko več. Življenje se vam bo spremenilo.

Seminarji potekajo pod vodstvo ThetaHealing učitelja Harisa Omanovića, ki je opravil začetni in nadaljevalni seminar, intuitivno anatomijo in DNK 3 in je tudi učitelj začetnega in nadaljevalnega tečaja. Učiteljski tečaj je opravil pri ustanoviteljici ThetaHealinga Vianni Stibal.

• ThetaHealing Začetni seminar
• ThetaHealing Nadaljevalni seminar

Redno spremljajte ThetaHealing dnevnik z zanimivi pripetljaji. ThetaHealing boste spoznali iz prve roke

Večinoma se ljudje ne odločajo za podjetništvo, ker si ne upajo. Strah jih je nezanesljivih prihodkov, bojijo se za svojo varnost. Nekateri spet brezglavo registrirajo s.p. misleč, da jim bo to samo od sebe prineslo bogastvo, a o njih kdaj drugič.

Kdo se ne upa in zakaj?
V Sloveniji je ogromno pasivnežev, ki v svoji službi ne delajo nič ali skoraj nič. Nekaj pa jih je takih, ki tudi nekaj delajo in osebnostno napredujejo. Nekaj jih pa razmišlja, da bi šli na svoje. A kako?? Potrebno je vsak mesec zaslužiti vsaj dva tisoč evrov, kaj pa če mi ne uspe. Tukaj se konča.

Mladi pa tudi nimajo kaj prida zgledov. Takorekoč poznajo navadne delavce in gospodarske kriminalce, o katerih pišejo naši mediji. Ni izpostavljenih nekih prodornih, delavnih, nadarjenih obrtnikov in podjetnikov.

Veliko jih sploh ne ve, da bi lahko ustvarjali kaj svojega. Veliko je pa tega, kot sem že omenil, “Ne upam si”.

Če misliš, da tega ne zmoreš, imaš prav. Sicer pa naredi kaj, da boš boljši. Ne rabiš pustiti službe. Delaj ob službi, kar te veseli in kar ti lahko prinaša prihodke. Kmalu boš lahko pustil službo in delal na svojem. Lahko si najdeš takšno službo, kjer imaš fleksibilen delovni čas. Prihodke si moraš zagotoviti in je dobro, da služiš iz več virov in na različne načine, a tudi o tem kdaj drugič.

Sicer pa tole upaš ali ne upaš je brezveze. Ne rabiš poguma. Z znanjem in izkušnjami zmanjšaš tveganje spodrsljajev. Za te pa itak vemo, da so koristni.

Priporočam tudi, da obiščete kakšen dogodek pod okriljem Svetovnega tedna podjetništva, ki poteka še nekaj dni.

Ena majhna državica, pikica na zemljevidu, pa tako visoki davki. Saj življenje je v redu, narava je izjemna, ljudje niso tako slabi, življenje ni toliko stresno kot drugje. A problem je, da je vedno slabše. Zakaj je tako?

Delo v Sloveniji je spoštovano in mora biti, saj tako rekoč tretjina Slovencev dela za vse ostale. Več kot polovica bralcev tega članka je prejemnikov od države in ne plačnikov. A ponovimo kateri vse so to? Mislim, da ni pomembno. Vsak pri sebi ve. Dejstvo je, da se v Sloveniji krade. Tisoče državnih služb se dobi in ustvari zaradi nekih političnih, družinskih in prijateljskih interesov. Vsaka vlada takoj ko je mogoče nastavi svoje može. Tistim odstavljeni si pa že prej zagarantirajo delo drugje.

Zdaj pa mamo problem. To je ta, kot radi rečejo, recesija. Rešiteljica, ogledalo našega življenja. Odstranila nam je že nekaj požrešnih ust, ki sicer bodo dobro živela še naprej, ampak nam vsaj ne bodo pokupili države. Zdaj pa nam govori, da delamo nekaj narobe. Nekaj zelo narobe.

Služimo na račun drugega in si to ne zaslužimo. Se kot bralec najdeš v tem stavku? Si celo zdaj ali pretekli teden bil udeležen v kakšni stavki? Kako se počutiš, ko gledaš tiste delavce, ki vsak dan ob isti uri hodijo v tovarno in delajo zate? Ti pa posedaš v službi in visiš na kavicah ali na facebooku. Ja tudi ti hodiš v službo vsak dan, moraš, a naredi že enkrat, spremeni kaj, ker bomo sicer pristali v velikem dreku. Že pristajamo tja.

Vlada zdaj želi uvesti davek na nepremičnine. Lahko bi ga že zdavnaj, mislim pa da zdaj ni pravi čas, da bi se s tem ukvarjali in je to samo mivka v oči. Delajo nekaj samo da delajo. Saj zato so plačani, mar ne. Ne, da kaj naredijo, ampak da delajo. Sprememb ne bo. Vsak minister je tukaj, da »zrihta« čimveč služb in denarja svojim in da zdrži 4-letni mandat. In tako vse dokler kdo ne bo raztreščil kakšne večje stavbe v Ljubljani, dokler ne pride do kolapsa. In to niti ni tako daleč. Sicer v Sloveniji živimo lepo, mislim, da nikjer ni lepše. A do najhujšega pride, ker ljudje niso navajeni dosti slabše živeti.

Slovenec mora imeti hišo, kruh, družino, službo. A kdo bo še zaposloval, če moraš polovico plače dati državi. Kdor bi lahko kaj naredil v Sloveniji, se že seli drugam. Pogruntali so, da vseskozi daješ, dobiš pa nič nazaj. Vložiš v posel, zaposliš ljudi, potem pa te odrežejo inšpektorji, ki čakajo, če jih boš mogoče podkupil, saj imaš denar.

Davek na nepremičnine bo verjetno vsakega lastnika stanovanja stal okoli 100 evrov na leto, ne verjamem, da lahko pride številka do 1000 razen v posebnih primerih, kot so večje in luksuzne nepremičnine. To ne bo problem plačevati, tudi ne bo sprožilo večjega dogajanja na trgu nepremičnin, težko je verjeti. Dogajalo bi se več, če bi morali plačevati 1000 za prazno stanovanje in to brez neke super statistike vrednotenja, ki nas je že preveč stala.

In zakaj morajo vsako stvar tako zakoplicirati? Okoli 15 milijonov evrov se je porabilo za popis nepremičnin. Zaradi napak je vprašanje, če bodo obdavčitev sploh lahko izpeljali. Zakaj ne bi obdavčili samo praznih stanovanj in to kar s fiksnim zneskom? Zato ker je to preveč enostavno, potrebno je ustvarjati službe v državni upravi in zunanje izvajalce, izsesavati denar od preprostega Slovenca. Za milijone evrov delajo nekaj, kar čez nekaj let ni vredno nič.

Članek je bil objavljen na blogerskem časopisu Drugi svet.

Danes je, zahvaljujoč spletu, lažje kot kdajkoli prej prodajati po vsem svetu, zavedati pa se moramo, da večina uporabnikov ni več angleško govorečih, zato je prodajo in predstavitev potrebno lokalizirati.

Več kot 900 milijonom ljudem oziroma 67 odstotkom spletne populacije angleščina ni materni jezik. Od teh jih 200 milijonov brska po spletu samo v domačem jeziku. Gre torej za delež, ki ga nikakor ne smemo zanemariti. Poleg tega so raziskave pokazale, da je bilo še osem let nazaj kar 68 odstotkov spletne vsebine angleške, zdaj pa je ta delež znižan na 30 odstotkov. Od leta 2005 do zdaj je bila polovica spletne prodaje opravljene v drugem jeziku kot je angleščina. To so številke, ki jih ne smemo zanemariti.

Potencialne stranke morajo razumeti, kdo ste in kaj prodajate.

S prilagoditvami podjetja in prodaje na lokalno okolje boste:

• dosegli nove kupce: Ljudem so bolj všeč informacije v lastnem jeziku in tako tudi raje naročajo. Dosegli boste tudi veliko kupcev, ki drugih jezikov ne govorijo.
• pridobili večje zaupanje svojih naročnikov: S primernim pristopom oziroma prevodom in prilagoditvami jezika ter videza na lokalno okolje boste pri potencialnih strankah dosegli zaupanje.
• dvignili prihodke: Milijone evrov se na leto izgubi zaradi slabo prevedenih ali pa celo neprevedenih spletnih strani. Ne izgubljajte svojega denarja tudi vi. Spletno stran prilagodite glede na državo, v kateri bi radi prodajali svoje izdelke in storitve.

Najprej objavljeno na blogu prevajalskega podjetja Translat.

Razvili smo vrhunsko storitev, dosegli zadovoljivo nizek strošek proizvodnje in zdaj je čas za promocijo. Določimo proračun in vlagamo. TV oglasi, oglasi na radiu, oglasi v najbolj branem časopisu … porabimo ogromno denarja. Čakamo na rezultate … in čakamo. Nič se ne zgodi, poslovalnice prazne, ni naročil.

Kaj smo naredili narobe?

Očitno nismo dovolj ciljali na potencialne kupce oziroma preveč denarja porabi za tiste, ki se niso odločili za nas.

Kako doseči prave kupce?

Potencialnim strankam moramo biti vidni. Opazno označite poslovalnice in vaše storitve vpišite v različne imenike. Bolj ko se posvetite temu, boljše bo. Stranke bodo iskale po vrsti izdelka ali po dejavnosti in dobro je, če naletijo na vas. Eden od takih urejenih spletnih imenikov je tudi Podjetniški portal Slovenije.

Ljudje vedno več časa preživijo na spletu, ki je izjemen vir informacij. Zato je dobro, da se na njem čim bolje predstavite.

Postavite se v vlogo vaših strank. Kaj vaše stranke iščejo, da naročajo pri konkurenci? Postavite prodajno in privlačno spletno stran in jo prilagodite za iskalnike. Danes največ obiska in naročil pride iz Googla, za njim cepeta slovenski Najdi.si.

Ocenite, po katerih ključni besedah vas bodo stranke iskale. Dobro je, da vam pri tem pomagajo profesionalci s področja trženja na spletu. To se vam splača že zaradi potencialnega učinka na vložek. Doseči visok položaj v iskalnikih je ceneje kot našteta oglaševanja v prvem odstavku, veliko dlje časa traja in bolj učinkovito je.

Vašim potencialnim naročnikom se boste prikazali ob pravem času na pravem mestu, takrat ko vas bodo iskali.

Ne verjamete? Spomnite se, kako ste nazadnje kupili avto, najeli pleskarja ali poiskali poceni zanesljivo računovodkinjo. Res je, veliko tega se dobi preko priporočil, a nekje je treba začeti. Priporočila pridejo na vrsto kasneje.

Članek je bil objavljen na Podjetniškem portalu.

Čisto nobenega razloga ni, zakaj bi bilo delo študentov in dijakov subvencionirano. Drugače bi bilo, če bi bili gibalno omejeni ali imeli kakšne druge psihofizične okoliščine, ki bi jih naredile manj konkurenčne.

Tako pa ne smemo olajševati dela ljudem, ki so v najbolj produktivnem delu življenja, ki imajo celo končano srednjo šolo in ki so popolnoma delovno spodobni. Ne smemo, ker to delamo na škodo vsem mladim, ki so brez tako imenovanega statusa in ki bi radi že začeli si ustvarjati družino pa nimajo službe, in na škodo delavcem v tovarnah, ki delajo za minimalno plačo.

Polovica delavske plače gre potratni državi. In res je potratna. A potratna ne more biti država, ampak njeni prebivalci.

Koga je imela naša mularija za zgled, ko je v sredo na protestih blatila osrednjo stavbo v državi? Nikogar. Ker nas tretjina dela v državnih službah, tretjina je raznovrstnih upokojencev s študenti vred in ostali so delavci, ki delajo za vse te ostale. Smo v državi, kjer vsak grabi, kolikor lahko. Kjer je dobro biti v ustanovah in biti s kom v „žlahti“, ki je v teh ustanovah. Tam je denar. Kdaj bomo že enkrat zaprli vse te ustanove in jih spremenili v podjetja. Sem hotel že zapisati, naj se javno krade, če se že krade, a v bistvu je v Sloveniji kraja našega denarja „javna tajna“.

In kje je tukaj solidarnost? Je ni. Iz prejšnjega sistema smo podedovali vse slabo in nič dobrega. Zdaj se kopljemo v lastnem gnoju, v lastnem piramidnem sistemu. Mladina brez zgleda misli, da denar pride z neba. In zdaj je priložnost, da nekaj spremenimo. Ti ljudje nam bodo čez čas vladali. Kaj jim sporočamo? V kakšni državi živimo?

In ja, študent naj predvsem študira, znotraj študija pa naj dela v povezavi s študijem. Če želi delati, naj bo enako obdavčen kot vsi drugi. Dela mu ne bomo omejevali.

S subvencijami ne pomagamo študentom in njihovim sedanjim ter bodočim družinam. Pomagamo podjetnikom, ki izkoriščajo študentsko delo in pomagamo študentskim organizacijam, ki porabljajo denar delavcev brez nadzora.

Ukinimo vse te organizacije, s tem bomo znižali davke, dali ljudem denar in kdor bo hotel na žur, bo zanj plačal. Ostali si bodo privoščili kaj drugega. Kdor bo hotel protestirati, bo to delal na svoje stroške, ne pa na stroške vseh nas.

Avtor izjavlja, da za svoje pisanje ne prejema plačil PR-agencij, lobistov ali interesnih skupin.

Članek je bil objavljen na Drugem svetu.

Dvig minimalne plače, ki uradno velja od prejšnjega tedna, je napaka. V času, ko so mnoga podjetja v finančni stiski, jih je država še malo privila in to za slabih 239 evrov bruto na zaposlenega. Seveda tistega, ki se preživlja z minimalno plačo. Delavec dobi 102 evra, država 137 evrov.

Zakaj? Smo volili sindikate, da ti narekujejo zakone? Kaj je s tem vlada kupila? Mogoče mir.

Poseg je slab za trg dela, saj ga dela še manj fleksibilnega. Podjetja bodo zdaj še težje zaposlovala. Več bo brezposelnih in več bo dela na črno. V tovarnah bodo delali Slovaki, „naši“ bodo pa vlekli socialo.

Država načrtuje s tem pobrati več davkov, a ji verjetno ne bo uspelo. Dolgoročno pa sploh ne, saj škodijo gospodarstvu.

Še v času visoke gospodarske rasti si tega ne bi smeli privoščiti. Tisti čas bi morali izkoristiti, da bi olajšali zaposlovanje. V času slabših gospodarskih razmer zaposlovanja ne bi smeli otežiti!

Na boljšem bodo nekaj časa tisti, ki so do zdaj živeli z 460 evri. Nekaj časa, saj bodo kmalu lahko izgubili službo.

V Sloveniji četrtina prebivalstva dela za ostale tri četrtine (otroci, invalidi, upokojenci, državne službe), zato imamo visoke dajatve na plače. S tem, ko bo še manj zaposlenih, bo državi šlo še slabše, saj je vsak brezposelni strošek. Bodisi, ker prejema socialno pomoč, ali nadomestilo z zavoda.

Kako to preprečiti?

Minimalno plačo bi morali še znižati. Tako, da bi vsi delali. Zakaj ne bi nekdo delal za 300 evrov, če še nižjo socialno lahko prejema? Če bi vsi delali, bi nam vsem šlo bolje. Država bi imela več denarja v svoji blagajni, ki je trenutno kar izpraznjena. Vsi bi bili aktivni, s tem bi lažje napredovali in lažje našli boljšo službo.

Le, če bomo več in boljše delali, bomo lahko več proizvedli in bomo posledično imeli višje plače. Le na tak način lahko vsi zaslužimo več. Žal mi je za tiste, ki bodo zdaj še težje prišli do službe. Potrebno se bo še bolj potruditi.

Pravi val recesije baje šele prihaja. Pričakuje se zlom nepremičninskega balona. Smešno je, kaj se je dogajalo v preteklih letih in kaj se bo zgodilo zdaj. Vsi so mislili, da bo vse raslo do neba. Tečaji na borzi, cene nepremičnin, vrednost premoženja in dobiček podjetij. Najbolj naivne so bile tukaj banke in zdaj bodo plačale davek. Posojale so preveč. Posojali so menedžerjem, ki so odkupovali podjetja, ki jih sami vodijo. Zagotovilo za vračilo premoženja je bila vrednost samih podjetij, posojilo pa naj bi se vračalo iz dobička. Oboji so seveda mislili, da bo vrednost teh podjetij rasla v nedogled in da bodo ta podjetja imela več dobička kot je višina obročnega vračila posojila. Oboji so se ušteli. Ni možno, da bi vsa podjetja venomer rasla in še veliko manj je možno, da raste podjetje, ki ne vlaga svojega pozitivnega izkupička v razvoj.

Tečaji delnic so se krepko znižali, s tem je banka izgubila svojo garancijo. Podjetja pa so začela zamujati z vračilom posojila. Tukaj so se morale banke aktivirati, zato zdaj Bavčar in Šrot ne razmišljata o kopanju v denarju. Še nekaj časa bosta morala počakati. Oba sta šla namreč na prisilni dopust. To se ti zgodi, če misliš, da tečaji na borzi vedno samo rastejo, dobički podjetij pa tudi. Premalo sta se ukvarjala s poslovanjem vodenega podjetja in bolj s tem, kaj bosta iz tega iztržila.

Kaj se dogaja pri nepremičninah? V preteklih letih je bilo zgrajenih ogromno nepremičnin. Številni trgovski centri in stanovanjske soseske so rasli kot koprive. Kako to? Podjetja so dobivala ugodna posojila, povpraševanje je bilo iz istega razloga še vedno visoko in vsi so samo računali, koliko bodo zaslužili. Nihče ni poslušal teoretikov. Že pri samih trgovskih centrih je problem, da so jih banke krepko preplačale. Investitorji so na tak način dobivali sveži denar. Sami trgovski centri so veliko manj vredni kot je višina posojila, ampak dokler se to vrača, banke še ne bodo naredile večjih korakov. Tudi če prevzamejo lastništvo nekaterih trgovskih centrov, bi jih same lahko še dovolj donosno oddajale najemnikom.

Pri stanovanjih je malo drugače. Prazna so. Nezgrajena. Gradbeniki jih ne morejo prodati, ker nepremičninski trg stoji. Mnogi imajo taka posojila, da jih bodo morala vrniti v celoti v nekaj mesecih ali prihodnje leto. Vegrad prosi državo za garancijo, da dobi posojilo za plačilo nekajmesečnih plač delavcem. A potem bo za njih lažje? Kako se bodo znašli, če pride še do veliko hujših razmer v gospodarstvu?

Gradbeniki, nepremičninarji, bančniki in raznorazni Šroti ne razmišljajo: „Nepremičnine smo res preveč podražili, kaj če bi znižali malo cene za naše prebivalstvo. Ne rabimo delati s takimi dobički. Mi bomo preživeli. Ljudem ne bo treba celo življenje delati samo za eno plačo in vsi bomo zadovoljni.“

Razmišljajo takole: „Slovenec bo trpel! Zdaj naj nas rešujejo delavske plače, ki se stekajo v proračun. Hoteli smo biti bogati, ni nam uspelo, a bo tako in tako pomagala država. Cen nepremičnin ne bomo nikoli znižali. To je zadnja stvar!“

Zato naj jim država ne pomaga. Naj propadejo, da nam mladim ne bo treba 20 let dajati celo plačo za stanovanje. Za Hildo, ki se bo sončila na Karibih. No, thanks.

Torej, počakajte še malo z nakupom.

Članek je bil najprej objavljen na Drugem svetu.

Mediji nas napadajo z vseh strani. Novice o bogatih, nadaljevanke in filmi, v katerih se igralci bohotijo z nakitom in dragimi avtomobili, reklame, v katerih prelepi moški in ženske naravnost blestijo, oblečeni pa so seveda po zadnji visoki modi. Mi pa še en teden do plače, še pet tednov do naslednje. Manjka nam drag avtomobil, nakit, oblačila najdražjih blagovnih znamk, imeli bi petdeset različnih čevljev in torbic. “Joj, kot cerkvena miš sem,” si mislimo. Smo res tako zelo revni? Rabimo za srečo biti bogatejši?

Vedno bo nekdo imel boljši avto, boljšo hišo, boljše čevlje. To ni tako pomembno.

Glejte na to drugače. Če ste danes že kaj sploh jedli, ste bogatejši kot šestina zemljanov. Če imate več obrokov na dan že spadate med najbogatejše prebivalce našega planeta. Resnica je taka, vedno hočemo še več in še več. Nikjer konca. Nikoli nismo zadovoljni.

Celo tisti med nižjimi prihodki v naši državi se uvrščajo med premožnejše na svetu. Še tistih 400 evrov plače očitno ni tako slabo. A nimamo zadosti, sicer ne bi veliko naredili, da se to spremeni, nismo pa zadovoljni.

Nismo hvaležni za to, kar imamo. Nekateri ljudje se ne morejo premikati. Nekateri so prikrajšani za mir in ljubezen. Ravno danes sem hodil za slepim človekom in sem ga komaj dohitel. Človek Živi!

In prav mi smo tisti, ki lahko spremenimo svoj pogled na življenje. Bodimo hvaležni. Vsak dan, znova in znova, za to, kar imamo.

Živeti bogato ni oblačenje po zadnji modi, drag avtomobil, razkošne počitnice. Živeti bogato pomeni ljubiti, pa naj se vam sliši še tako ameriško ali hinduistično. Ljubite vse okoli sebe, ki so pripravljeni to sprejeti. Slabih ljudi se boste morali izogibati, kot trnja, a trnje je tudi lepo, samo treba je biti previden.

Odločite se danes, da boste delali usluge vsakomur, ki vam pride na pot. Bodite iskalec dobrih del in se polnite s tem, da nekomu polepšate in polepšujete vsakdan. To je vaše novo bogastvo. Ko boste pomagali drugim, boste pomagal sebi, saj boste tako bolj čutili lepote in darove življenja.

Članek je bil najprej objavljen na Mikavna.si.

Bi radi šli v sredo na tekmo v Maribor? Nimate vstopnic?

Z inštalacijo novega Internet Explorerja 8 na spletnem naslovu www.ie8.si lahko sodelujete v nagradnem žrebanju za 8 vstopnic.

Žrebanje bo v torek ob 12. uri.

Priporočam vam tudi, da si ogledati dodatke v novem IE8 in si uredite brskalnik po svojih željah. Ravno omenjeni dodatki predstavljajo revolucijo brskanja po spletu. Zagotovo vam bodo všeč.

Haris je zunanji sodelavec Microsofta pri promociji novega IE8.