Preprosto. Pustiš službo in greš na zavod za zaposlovanje ali pa zaprosiš za socialno pomoč. Problem je seveda, če imaš 360 eur najemnine s stroški in nimaš partnerja, a tukaj že v štartu delaš narobe.
Tudi take poznam. In take, ki nimajo veliko stroškov. Edini stroški so avto, mobitel in popivanje, živijo v hiši od staršev in celo življenje bodo delali v fabr’ki.
Jim je tega treba? Mnogi so zelo zadovoljni. Vsaj, kar vem iz izkušenj, ko sem se preizkusil v delu za ‘tekočim trakom’. Prideš, oddelaš svojih 8 ur, greš domov in daš možgane na off, sanjska služba, pravijo nekateri.
Napredovanje? Bil sem priča, ko je sodelavka v tovarni zavrnila napredovanje. Boljše plačilo, lažje delo? “Ne! Jaz bom tukaj delala še naprej,” je rekla šefu. 8 ur miga z rokami skoraj brez ustavljanja, včasih naredi normo,
včasih ne, dobi minimalno plačo, super delo, ženska se sploh ne pritožuje.
Odštevanje do vikenda se začne v torek. Življenje traja dve sedmini življenja. Kaj ko bi že med tednom počeli zanimive stvari in nekaj zase. Ni časa, utrujenost. Še vsaj 4 ure poleg osemurnega dela si utrujen in mine dan. Potem pa še delo ob sobotah. Prost šele na gospodov dan in tečna baba doma, kakšen je to lajf? Hec.
Ja in kaj narediti? Eni imajo res srečo. To je dokaj res, a oni niso nujno srečnejši kot vi. Denar ti ne prinese sreče. Srečo ti prinese, da uživaš to, v čemer uživaš. Če te zgoraj našteto res veseli, počni to še naprej. Če te pa ne, začni delati SPREMEMBE. Spremembe.
Kako zaživeti neko boljše življenje? Res je, da nikoli ne boš imel vile s sedmimi bazeni in sedem maserkami oziroma maserji. Tudi ne rabiš tega, to ti ne prinese sreče. Uspelo ti bo, če zdaj sprejmeš odločitev, da se boš spreminjal. Sprejmi odločitev, da boš vseskozi napredoval. Vsak dan boš boljši. Raziskoval boš in delal stvari, ki te veselijo. Uril se boš na več področjih in začel živeti drugače.
Kaj se ti lahko zgodi? Mnogi pravijo, da se bojijo tvegati. Redna služba.. je najbolj zanesljiva. To je jasno, da je služba najbolj tvegana, to so tudi naši starši šele zdaj začeli spoznavati. Najbolj varno je konstantno napredovanje, da si vedno boljši, močnejši in da pri tem uživaš.
Torej. Minilo je nekaj mesecev, leto, dve. Kje si zdaj? Delaš stvari, ki te veselijo in zanimajo. Tudi če delaš 12 ur na dan, delaš z nasmehom in nikoli ne pogledaš na uro. Mogoče kdaj pogledaš, da se nasmeješ, kako hitro je minilo. Zaslužek? Neverjetno, kar si prej zaslužil v celem mesecu, zdaj zaslužiš kdaj v dveh, treh dneh. In to je šele začetek, vedno bolje ti bo šlo. Letos boš en mesec preživel v Indiji. Vesel sem zate.
Sedaj mi pa povej kako lahko 4 članska družina preživi z 720 eurami??
Če oba starsa delata za 360 eurof??
In kokao naj ljudje delajo z nasmeškom 12 ur na delu za 360 eurof??
Ja in brez zamer (tau je za navadnega delavca kruta realnost)
G. Janez, a ste prebrali moj članek?
Napisal sem ga ravno zato, da takim ljudem pomagam.
Mislim, da jih večina od njih lahko zasluži več.
Dragi moj nakladaček Haris, družbi koristijo Boskaroli, ki ustvarjajo nova delovna mesta in protestirajo proti brezveznemu dvigovanju minimalca, ne pa Harisi, ki s pisanjem blogov skrbijo za samopromocijo, nihče pa točno ne ve, s čim se kot podjetniki ukvarjajo. Hvališ samega sebe, drugi pa te ne, za kar niso krivi znani športniki, na katere si ljubosumen, ampak kar ti sam.
Mirko Tuš ni gobcal na blogu, kako je super in kako so drugi debili, ki bodo crknili, ker niso tako pridni, super in iznajdljivi. Prislužil si je bogastvo in uživa v njem, vendar ne počiva na lovorikah. Take cenim, ne pa Harisov Gobezdačevićev, ki na netu zdravijo komplekse, na lestvici bogatih Slovencev pa jih ne bomo videli.
Morda zgolj na lestvici največjih nakladačev. Prvo mesto ti ne uide, ker si že premagal Erazma Pintarja.
Moj dedek je bil v socializmu ultra uspešni in premožni direktor kljub krizi še zdaj obstoječega tekstilnega podjetja, ki ga je moderniziral in potegnil iz rdečih številk, pa je globoko spoštoval delavce, ki so zaradi njegovega odnosa še bolj pridno delali in mu tako pomagali do dobrih poslovnih rezultatov. Ni pisal blogov o tem, kako je genialen in kako so drugi debili, ki jim mora on, genij, pomagati. Blestel je, ker kljub uspehu ni izgubil stika z realnostjo in ni pozabil na skupnost. Podpiral je lokalne kulturne dejavnosti, sodeloval pri osnovanju pomembne igralske nagrade nagrade, deloval v visoki politiki in dobro zaslužil kljub “gnilemu” socializmu.
On je car, ti pa si naduta podgana, ki smrdi na daleč. Me spominjaš na dedkovega sina iz drugega zakona, ki bi rad dosegel veličino svojega očeta, pa se na blogu širokousti v tvojem stilu, se ima za Richarda Bransona št.2, vendar bo celo življenje mali računalniški podjetniček, ki ga nihče ne bo upošteval. Tako kot ti, ki se greš kao marketing, na internetu pa najdem v zvezi s tabo samo samohvalo.
Res, hujši si od Pintarja. Še v šlafrok se vrzi, pa na 24kur. com se objavi. Tam je prostor za vase zagledane bučmane, ki trdijo, kako so uspešni, drugi jih pa ne j***** in jim to v komentarjih tudi povejo.
Študentka “neperstektivnega” družboslovnega študija, ki na daleč zavoha podgano
P.S. Vidim, da si lastnik vedeževalske strani in torej podpornik prodajanja megle naivcem. Ma, to se vidi že, ko berem tvoje tviterje in bloge.
hvala.. všeč mi je, kar si napisala
tole je zate
http://www.youtube.com/watch?v=1viSfRzI8to
Haha ne morem si pomagati, da ne bi… Bravo Haris, to je pravo razmišljanje. Poznaš Tima Ferrisa? 4-hour workweek.
Šttudentka FF: mislim, da je več kot očitno, kdo na netu zdravi frustracije
Hvala..Benjamin..Vsaka taka beseda je ful dobrodošla.. sem te dodal na Facebooku, da se poveževa oz spoznava
Za Tima Ferrisa še nisem slišal, bom pa malo raziskal
Tvoj članek mi je dal misliti, Haris. Misliti o tem, kaj bi pravzaprav rada dosegla v življenju oz. kaj bi rada naredila iz sebe. Določene stvari glede prihodnosti so mi jasne, je pa tudi nekaj takih, ki so pod vprašajem in jih uvrščam pod spremembe, katere mam načeloma rada. Rada bi samo povedala nekaj stvari, ki si jih omenil v članku, kot jih vidim iz mojega zornega kota.
1. Stvari niso vedno tako enostavne, kot se morda zdijo na prvi pogled. Da pustiš službo in dobiš nadomestilo od zavoda ali socialno podporo npr. Kaj pa če ostaneš brez službe? To se je zgodilo mojemu očetu in verjemi, da je nekaj pritiska, nehote, padlo tudi name. Kako živeti iz denarnega nadomestila iz strani zavoda, ali še huje, iz socialne podpore- o tem raje ne bom izgubljala besed. Če je človek npr. iz gospodarsko manj razvite regije je stvar še zahtevnejša…Če služb ni, interesa zanje pa preveč, kako naprej?
2. Kar se tiče ženske, ki ni sprejela ponudbe za boljše delovno mesto, moram priznat, da me je to malo šokiralo. Namreč, (skoraj) vsak bi jo sprejel, posebej če bi mu potem bilo nekoliko lažje. Res pa je, da se starejše generacije pogosteje bojijo sprememb, česar pri nas mladih ni v tolikšni meri zaznati. Sama sem npr. odprta za vsako, no-SKORAJ vsako stvar, ki bi mi omogočila normalno, človeka dostojno življenje.
Sem pa vesela, da sem prebrala tale tvoj članek, ker sem se ob njem pošteno zamislila in našla eno fajno idejo za prodajo preko spleta,nekaj obetavnega, kar bi v mojem primeru mogoče celo uspelo funkcionirat!:) Nekaj idej je bilo neprimernih, ob tej pa so mi prav zasijale oči, ker sem v njej našla upanje:) In torej, če slučajno še moja mami izgubi službo, jaz mam rešitev že na dlani!:) in sem pripravljena zanjo tudi trdo delat!..
Najbolj pomembno v življenju se mi zdi, da ne obupamo. In da se ne bojimo. Da pa hkrati tudi nismo naivni.
Mene trma, volja, optimizem, želje, sanje držijo pokonci!
In na koncu bom rekla samo še to: Keep up the good work!