Vesel sem, da nas je zadelo obdobje, ki mu rečemo recesija, obdobje streznitve. Končno so mnogi doumeli, da služba ni najbolj varna in da ne drži, dlje ko si v eni službi, boljše je. Služba, služba, služba, so govorili, zdaj pa imajo. Ni res. Na službo se ne moreš zanesti. To ni varno! Basta.
Dlje, ko si v eni službi ali na enem položaju, slabše je. Zakaj? Ker se ne učimo in ne napredujemo. Nehamo se ozirati za priložnostmi. Logično, da zaidemo v težave, ko smo odpuščeni. Že prej moramo biti pripravljeni, biti aktivni, imeti več asov v rokavih. Vedno moramo iskati boljše priložnosti.
Še ena miselnost ljudi se mora spremeniti. Ljudje iščejo službo glede na svoj naziv, ki so si ga pridobili s šolanjem, dipl. karkoli, in hočejo redno službo z vedno enakim rednim plačilom. Pametna podjetja ne iščejo ljudi z diplomami ampak ljudi z znanjem. Tudi to je zdaj v recesiji bolj opaziti. Ni pomemben šolski naziv ampak naziv, ki si ga pridobil z izkušnjami. Podjetja, ki zasledujejo višjo produktivnost, tudi želijo plačevati delavce po količini opravljenega dela in ne vsak mesec enako. Pošten delavec bo želel, da je plačan toliko, kot si je zaslužil.
Nekateri želijo biti redno enako plačani. Razumem, da hočejo s tem mirneje živeti, a to dobijo le kratkoročno. Nihče jih ne bo zadržal dolgo, če bodo premalo prislužili podjetju. Pošteno plačilo hočete? Ne potem iskati služb, ki tega ne dajejo. Če več pridelate, morate biti bolje plačani.
Dela je veliko, a delodajalci so zdaj previdnejši, kar je normalno stanje. Če bi bili taki prej, bi bilo manj posledic recesije, vsaj na trgu dela. Niso več pripravljeni plačevati delavcev, ki se bohotijo s šolskimi diplomami in zahtevajo redno visoko plačo. Še vedno pa je vsak pripravljen plačati za opravljeno delo. Priložnosti je ogromno. Lahko jih celo sami ustvarite. Povejte direktorju kakšnega podjetja, kaj lahko daste njihovem podjetju in kaj morajo spremeniti. Delovno mesto lahko ustvarite tudi sami.
Kako te priložnosti torej najti in sprejeti? Registirajte s.p., v njem opravljajte različne dejavnosti, ki jih obvladate. Še kakšne se navadite, kakšno izpilite, bodite prepričljivi in iščite priložnosti. Še vaš bivši sodelavec, ki je tako zagovarjal eno in isto službo celo življenje, zdaj je pa na zavodu za zaposlovanje, vam bo lahko pomagal. On naj išče stranke, vi pa opravljajte svoje storitve. Njegovo plačilo naj bo del ustvarjenega prometa. Vi boste na primer zidar. Bivši sodelavec bo lahko iskal stranke še za vodovodarja in za šiviljo in še za koga. Zaradi povišanega prometa boste zaposlili pomočnike. Vaš kolega pa bo že začel razvijati podjetje za trženje.
Ko se boste peljali mimo stare službe, se boste samo nasmehnili. Hvala recesija, za streznitev.
Članek je bil najprej objavljen na blogerskem časopisu Drugi svet.
A komu taka objava pomaga?
hja..taki članki pomagajo samo pogumnim in polnim optimizma…
takih člankov bi moral več v medijih…ne pa o ekstradnikih in njihovimi življenjih…
žal meni ne pomaga nič…
bi pa res spoznal koga, ki NE zaposluje ljudi z diplomami…se pravi nekoga, ki zaposluje ljudi z znanjem…
opažam pa da je vse več takih ezermeštrov kot jim mi v prekmurju pravimo…kvazi strokovnjakov za VSE…
vse več je takih (površinskih), ki bi samo prodajali…glavno da nekaj dela, pa makar ga to ne veseli in nima o stvari najmanjšega pojma…glavno da prodaja…vidi samo denar…kakorkoli da se zgovarja in sebi in drugim meče pesek v oči, da pa ne gre samo za denar…
žal, actions speaks louder than words…
in žal ali hvalabogu niso/nismo vsi za vse…
Ja, in smešno je, da ti kvazi mojstri največ zaslužijo
Kul je pa, ker je priložnost za vse, da nekaj dosežejo
Ne ravno intelektualne in duhovne ravni, dosežejo pa
Peter ne preveč črno gledat
Jaz poznam bolj take, ki zaposlujejo ljudi z znanjem,..pa niti ne gre za zaposlovanja ampak za poslovna sodelovanja.. na kar tudi nekako nakazuje članek
ni pa vsak za posel, to zihr
naj kar za-služijo, mene ne moti…
jp priložnost dosegati…to je isto kot zasledovanje korenčka na vrvici, ki ti binglja pred nosom…stalno ga zasleduješ a nikoli ne dobiš…
to ni črnogledost to je realnost…upam da boš kdaj spoznal kakšnega uber bogataša, ki je hkrati tudi pameten (se pravi da ima v glavi poštimane zadeve) in star tam čez 45-50 let…če ne boš videl samo to kako on samo služi denar se boš mogoče še kaj naučil od njega…
haris vidi se da si še mlad…rabiš se še marsikaj naučit…poleg prodaje in služenja denarja…:-)
Črnogled v tem smislu, da si nezadovoljen
Jaz sem sprijaznjen, da je tako, kot je
Pač so.. dostikrat jim zavidam, da so srečni
Eno je finančni uspeh, drugo je pa osebni uspeh, duhovno visoka stopnja, da zrasteš kot oseba.. Če je nekomu uspeh finančni uspeh, naj ga kar ima in naj uživa
nisem nezadovoljen v življenju ali z življenjem…
moje splošno stanje in počutje je srečen in vesel…in to preprosto zato, ker si to vem narediti…:-)…ne zasledujem korenčka, iluzije…
in če že pišem…problem večine ljudi, ki ga jaz opažam je da naprej sploh ne vedo kaj bi radi počeli, s sabo in z ali v svojem življenju…
ni dovolj pumpanje folka, da naj odprejo sp ali kako drugo obliko, tam opravljajo različne dejavnosti, kakšno navadijo, kakšno izpilijo itd…
vsak bi se moral zavedati, da s svojim ODNOSOM in VEDENJEM vpliva na odnos in vedenje drugega človeka…se pravi, v tvojih rokah je PRILOŽNOST da dvigneš ali spustiš/zmanjšaš standarde okrog sebe…vsi smo učitelji in ponujamo svetu določen zgled in verjemi mi ljudje opazujejo…
in seveda, zelo je mamljivo NE izpustit določeno priložnost…takšno ali drugačno…ampak na dolgi rok te zanjo določene krepko grizt v rit…ker karkoli počneš si ustvarjaš določen imič, določeno podobo…katero boš mogoče nekoč prerasel, a bo ostala v glavah ljudi…
pametno je premisliti in pametno je vzeti si čas…vsepreveč ljudi kar nekam hiti…
in pa pametno je ZAUPAT svojemu občutku…
uf, kar nekaj zanimivih stvari sem zapisal/povedal, jih bom kar dodal mojemu novemu postu…kjer tudi pišem o razliki med strankami in kupci…
Jaz pišem zato, da ljudi premaknem. Večini dam samo misliti in nič ne ukrenejo. Raziskovanje in napredovanje te pripelje do poslanstva, ki se tudi spreminja s tem. Zato jaz pravim, raziskuj in se uči. Ni fora v registraciji s.p.-ja ampak, da si samostojen in podjeten
“in če že pišem…problem večine ljudi, ki ga jaz opažam je da naprej sploh ne vedo kaj bi radi počeli, s sabo in z ali v svojem življenju…”
Jaz pri 27ih še vedno ne vem kaj bi počel, pa se mi to ne zdi problem. Treutno me veseli nekaj in to delam. Nimam pojma, kaj bo čez 3 leta. Mogoče bom nadaljeval to pot, mogoče bom klošar, mogoče bom nekje na karibih pil rum z domačini, delal v skladišču 8 ur na dan za minimalca…
Skratka, ne zdi se mi problem, če nimaš za celo življenje splaniranih vseh detajlov.
“in pa pametno je ZAUPAT svojemu občutku…”
Mene običajno občutek nategne
Raje trezno razmislim in pogledam dejstva, pa se na podlagi tega odločam.
Haro, glede članka pa pohvale. Sicer ni treba odpreti s.p.ja, nekateri pač želijo le solidno službo. Dobro plačilo, samostojnost, fleksibilnost… Imel sem 3 take službe, pa nimam končanega faxa
Dobiti dobro službo ni problem, če le nimaš plašnic na očeh in se znaš realno oceniti.
Peter & Saso K.. vidva sta oba kul modela, sam da se vajina pogleda razlikujeta
Jaz ne vem kaj bom delal in kje bom v prihodnje.. toliko se spreminjam, da se mi ne sanja.. Sploh pa da bi bil v eni sami službi, ni šans.. Nekako mislim, da bom skoz nekaj prodajal, karkoli to že bo. Uživam v izzivih trženja. Vsaj trenutno je tako. Strmim pa k temu, da sm kvaliteten, samo na tak način lahko uživam v svojem delu. Se pa še vedno veliko učim in sem vesel. Pred enim letom sem bil nekdo drug, pred pol leta nekdo drug.. Za nekoga je to nestanovitnost, zame napredovanje. To je nekaj, kar me rine naprej. Glavna stvar mi pa ni posel, ampak v kakšnega človeka se bom izoblikoval in kakšni ljudje me bodo obkrožali. Cilja ne vidim, si ga ne predstavljam. Je tak odmikajoč, cilj je pot. Pot, ki jo spremlja nasmešek. To bom tudi prodajal.
Bravo, Haris!
Dela v bistvu nikoli ne zmanjka. Če se znaš hitro obrniti in iz rokavov vleči rezervne kartice preteklih znanj ter izkušenj, boš vedno našel delo in dostojno preživel.
Mojo generacijo so zastrupili s prepričanjem, da je sramota imeti v delovni knjižici več kot en “štempel”, kar je pomenilo, da so imeli za sposobne in lojalne samo tiste, ki so bili od začetka do konca pri istem koritu. Mene to – k sreči – ni zanimalo. Pa sem pri svojih letih kljub temu v rahli zadregi pri pisanju dobrega CV-ja. Mladi morate izkusiti čim več področij dela, se udeleževati neformalnih izobraževanj, si pridno polniti rubriko v CV: izkušnje, znanja, neformalna izobraževanja.
Seveda pa tudi formalna izobrazba ne sme čakati ali izostati.
V kriznih obdobjih so zmagovalci prilagodljivi in fleksibilni kadri, ki obvladajo več različnih področij. Trenutno je čas idealen, da se pomete z nesposobneži, ki se valjajo po podjetjih.
Ko so direktorja enega od velikih slovenskih podjetij vprašali, če bo pri njih kaj odpuščanja, je povsem gladko odgovoril: “Odpustili bomo tiste, ki smo jih do zdaj kljub njihovi nesposobnosti vljudnostno prenašali. Pridni, sposobni in prilagodljivi se nimajo česa bati.”